Gradbeni sistem TermoLOGiK
Odgovorimo na vsako vaše vprašanje in nudimo najbolj koristne informacije. Lahko se zanesete na nas.
Če med najbolj pogostimi vprašanji ne najdete svojega, nam pišite in z veseljem vam bomo odgovorili.
Desetletja izkušenj in osvajanj novih vrhunskih znanj so temelj vsakemu odgovoru na vaše vprašanje.
Gradbeni sistem TermoLOGiK omogoča hitro in enostavno gradnjo vašega objekta. Vsi elementi sistema so medseboj zelo enostavno sestavljivi v predvidljive oblike, kar omogoča hitro gradnjo in onemogoča napake.
Gradbeni sistem TermoLOGiK ponuja celoten spekter toplotne izolativnosti, vse do ničenergijskih hiš z najbolj izolativnim zidakom na trgu. Toplotni ovoj je homogen, neprekinjen in brez toplotnih mostov.
Gradbeni sistem TermoLOGiK predstavlja izjemno zanesljivo protipotresno konstrukcijo, ki omogoča podzemne in nadzemne zidove, velike razpone, konzolne forme in mnoge druge arhitektonske oblike.
Ljudje za življenje nujno potrebujemo zrak, ki pa mora biti za udobno in zdravo bivanje tudi dovolj čist in v zadostnih količinah. Ker večino življenja preživimo v notranjosti zgradb, moramo poskrbeti tudi na njihovo prezračevanje. Še posebej pri pasivnih in nizkoenergijskih hišah se je uveljavilo prezračevanje z rekuperacijo, ki omogoča ohranjanje toplote zraka v objektu. Na ta način se prihrani veliko energije, hkrati pa poskrbi za kvalitetno mikroklimatsko okolje. Pri naših hišah uporabljamo enostaven in učinkovit princip prezračevanja, ki omogoča najvišje ugodje skozi vse leto.
Zaradi izjemnega gradbenega sistema TermoLOGiK, je celoten ovoj hiše brez toplotnih mostov, poleg tega pa ustvari tudi dolgoročno zrakotesnost. To se pokaže za pomembno lastnost pri delovanju hiše in obstojnosti gradbenih materialov.
Ali ni grafitni stiropor material, ki ima slab vpliv na okolje?
To je žal pogosto zmotno prepričanje. Grafitni stiropor oz. NEOPOR, kakršno je komercialno ime nemškega proizvajalca BASF in iz katerega se izdeluje zidake TermoLOGiK, ima enega najmanjših vplivov na okolje med vsemi toplotno-izolacijskimi materiali. Analiza okoljskih podatkov gradbenih materialov zbranih v deklaraciji EPD jasno pokaže, da je NEOPOR uvrščen zelo visoko med materiali namenjenimi termo izolaciji stavb.
EPD izmed vseh deklaracij najbolj reprezentativno prikaže vpliv določenega materiala na okolje. V njej so zbrani podatki o emisijah določenih spojin v okolje in porabi energije v celotnem življenskem ciklu izdelka (LCA analiza). Z metodo, ki upošteva te podatke, se ugotovi dejansko stopnjo vpliva in se lahko materiale primerja med seboj. Ena takih metod je indikator ΔOI3, avstrijskega inštituta za zdrave in ekološke zgradbe – IBO, ki poleg t.i. ogljičnega odtisa upošteva tudi emisije SO2 in porabo neobnovljivih virov energije. Izkaže se, da je upoštevanje zgolj ogljičnega odtisa zavajajoče, saj ima SO2 mnogo bolj škodljiv vpliv na okolje – zakisljevanje okolja. Pomembni prednosti izolacije NEOPOR sta tudi zelo nizka toplotna prevodnost in zelo nizka gostota materiala (vsebuje kar 98% zraka). To postavi NEOPOR ob bok splošno najbolj sprejetim “naravnim materialom” ali celo višje.
Izračun ΔOI3 za enako toplotno prehodnost konstrukcije U=0,1 W/m²K
Kako bi me prepričali, da se odločimo za gradnjo pasivne hiše namesto “Navadne”?
Problema energetsko in okoljske negotove prihodnosti se zavedajo tudi evropske oblasti, zato se bodo v prihodnosti vse hiše gradile po visokem energetskem standardu. Vzporedno se dosegajo tudi višji standardi notranjega ugodja stavb.
Potrebno je vedeti, da ima nezanemarljiv vpliv na doseganje pasivnega standarda tudi lokacija objekta in urbanistične zahteve. Ne glede na to pa je praktično kjerkoli v Sloveniji mogoče doseči najmanj nizkoenergijski standard.
Se lahko pasivna hiša poleti pregreje? Kako jo lahko hladimo?
Okna, ki pasivnim hišam omogočajo zimski zajem sončnega sevanja, lahko poleti na podoben način pregrejejo hiše, če se jih neustrezno senči. Pri tem niso toliko problem okna na jug, kot se za pasivno hišo pravilno orientirajo, ampak predvsem okna na zahod. Sonce je poleti v tej smeri še vedno dovolj “močno”, hkrati pa je v takšni legi, da lahko sije globoko v prostore hiše. Rešitev, ki jo predlagamo (poleg senčenja) je enostavna in razmeroma poceni. Uporabi se namreč obstoječe elemente ogrevalnega sistema, to je talno gretje, ogrevanje vstopnega zraka in toplotna črpalka. Večina toplotnih črpalk je reverzibilnih, kar pomeni, da zmorejo tudi hladiti. V medetažno betonsko ploščo se vgradi nekaj deset metrov cevi za talno gretje preko katere se rahlo hladi ta pomemben del toplotne kapacitete hiše. Že obstoječ grelnik zraka pa hladi vstopajoči zrak, da ta odda večino vlage ter postane primerno suh in hladen.
Ali je tehnologija ogrevanja in prezračevanja pasivne hiše zapletena za upravljanje?
Kakšni so pogoji za oblikovanje pasivne hiše? Ne maram npr. enokapnic.
Tega se mi dobro zavedamo, zato skušamo skupaj z naročnikom želje čimbolj približati energetsko najboljši rešitvi, saj nikakor ne želimo investitorja prikrajšati za ugodje, ki ga ponuja nizkoenergijska hiša in finančna varnost v energetsko negotovi prihodnosti. V sami zasnovi je dobro, da je hiša čimbolj kompaktna s čim manj zunanjega ovoja preko katerega izgublja toploto in čim bolj enostaven način gradnje, tako je že začetna investicija manjša. Nepogrešljiv del zasnove pasivne hiše so tudi večje okenske površine orientirane na jug in čim manj na sever, brez tega je lahko hiša kvečjemu nizkoenergijska. To so tudi razlogi, da so imele prve pasivne hiše enokapnice, kar pa danes še zdaleč ni nujno. Vabimo vas, da si ogledate tudi naš katalog pasivnih hiš.
Kakšen je finančni vložek za izvedbo prezračevanja za pasivno oz. nizkoenergijsko hišo?
Cena izvedbe sistema prezračevanja je lahko različna odvisno od velikosti hiše, izbranih sestavnih delov in osebne angažiranosti investitorja. Najbolje je, da se že pred gradnjo hiše dobro premisli in načrtuje sistem in lokacije vseh sestavnih elementov, saj lahko sicer kasneje pride do nepredvidenih zapletov in s tem povezanih stroškov. Najpomembnejši sestavni del sistema je rekuperator, ki je lahko različnih zmogljivosti. Na trgu so naprave v cenovnem rangu 1000 – 3000 €. Pri izbiri pa je potrebno biti pazljiv predvsem na dve lastnosti: toplotni izkoristek in porabo električne energije. Predvsem pri dokazovanju izkoristka je na trgu veliko zavajajočih podatkov. Najbolj zanesljiva je metoda po standardu PHI, kar pa ima le malo proizvodov v Sloveniji.
Kako se v pasivni hiši zagotovi senčenje poleti?
Sonce ima pozimi veliko bolj položen (ok. 20°) vpad sončnih žarkov skozi okna kot poleti (ok. 60°). Zato ima pasivni zajem sončnega sevanja oken na južni fasadi to dobro lastnost, da ima pozimi večjo sprejemno površino kot poleti. Poleg tega napušč ali kakšno drugo konzolno senčilo nad oknom (lahko je tako oblikovan sam objekt) senči okna poleti. Okna (še posebej zahodna) pa se zelo dobro senči tudi z drugimi načini kot so žaluzije, rolete, platna (screen), polkna, drsna senčila, itd.. Ta morajo biti nujno vgrajena na zunanji strani, saj sicer nimajo pravega učinka in električno vodena, da se zagotovi zrakotesnost. Posamezni načini senčenja imajo različne prednosti in slabosti o katerih vedo več povedati proizvajalci. Na tem mestu jih naštejmo samo nekaj: žaluzije omogočajo poljubno stopnjo senčenja, z vodoravno postavitvijo lamel ob hkratnem senčenju omogočajo vstop velike količine dnevne odbojne svetlobe in dober razgled, v vetrovnih okoljih so lahko problematične; rolete zelo dobro senčijo a imajo majhne možnosti osvetlitve prostora ob hkratnem senčenju, razgleda praktično ni so pa odporne v vetrovnih razmerah; Polkna potrebujejo več uporabnikove aktivnosti, omogočajo poljubno stopnjo senčenja, razgled je nekoliko slabši kot pri žaluzijah, dobro odporna na veter, primerne za hiše s klasičnim slogom.
Kako se pasivne in nizkoenergijske hiše ogrevajo?
Tista prava pasivna hiša se ogreva toplozračno, kar pomeni, da se zrak iz rekuperatorja namenjen v prostore še dodatno ogreje. Radiatorji ali talno gretje tu niso potrebni, kar je bistveno pri začetni investiciji za pasivno hišo. V večinskem delu celinske Slovenije pa je takšno pasivno hišo težko realizirati, zato se uporablja druge načine. Toplotna črpalka je zelo priročna naprava, saj omogoča zelo majhne moči, poleg tega pa je še zelo varčna. Namesto radiatorjev je najbolj smiselno vgraditi talno ali stensko gretje, saj njihove velike površine omogočajo boljši izkoristek TČ in najbolj ugoden toplotni gradient v prostoru. Mogoči so tudi drugi načini ogrevanja, npr. s pečjo na pelete, vendar je zanjo potreben še dimnik in dobra rešitev za ogrevanje sanitarne vode poleti. Takrat pa peč žal ne more zagotoviti tudi hlajenja, kar večina toplotnih črpalk omogoča že sama po sebi.
Ali se lahko v pasivni ali nizkoenergijski hiši vgradi kamin?
Kamini imajo nazivno moč od minimalno nekje 6 kW dalje, medtem ko so npr. potrebe pasivne hiše nekje 1 – 2 kW. Kar pomeni, da se lahko hiša kaj kmalu pregreje, še posebej, če ima majhno sposobnost akumulacije toplote. Pomembno je, da sta kamin sam in njegova vgradnja zrakotesna, da se prepreči uhajanje nevarnih plinov v prostor in da ni energetskih izgub skozi netesna mesta. Za izgorevanje ne sme uporabljati zraka iz prostora ampak se napelje cev, ki kamin oskrbuje z zunanjim zrakom. Ne sme se tudi pozabiti na strošek za dimnik in dimnikarja za vsakoletno čiščenje.
Kakšna so okna za pasivno hišo?
Toplotna prehodnost stekel in okvirjev ne sme presegati vrednosti 0,8 W/m2K, stekla pa morajo prepuščati vsaj 50% sončnega sevanja. V praksi to pomeni troslojna stekla, medstekelni prostor pa zapolnjen z žlahtnim plinom (argon ali kripton). Stekla imajo še neviden nizkoemisijski nanos, ki omogoča prehod kratkovalovnega sončnega sevanja, onemogočajo pa prehod dolgovalovnega sevanja toplih teles. Troslojna zasteklitev je danes povsem običajna že pri običajnih hišah. V okenskih okvirji je pogosto skrita še dodatna izolacija.
Pasivne hiše imajo velike površine oken orientirane na jug, na sever pa čim manj ali najbolje nič. Na ta način lahko v hladnih mesecih sprejemajo sevanje sonca v notranjost hiše. Predpisani pogoji dosežejo to, da se v letni bilanci skozi okna pridobi več toplote, kot pa se jo izgubi. V povezavi z okni in pasivno gradnjo pa je še ena pomembna lastnost – to je t.i. RAL vgradnja. Gre za enostaven princip zrakotesne vgradnje, kjer se s folijama in toplotno izolacijo zatesni stik med oknom in zidom. Na ta način ni nezaželjenega hladnega pihanja in energetskih izgub.
Več o oknih za pasivno hišo si lahko preberete tudi na tej povezavi: http://www.pasivnagradnja.com/okna/
Kako se obnese prezračevalni sistem pri vonjavah v kuhinji?
Napa s cevnim odvodom ven pokvari ravnovesje prezračevalnega sistema in hkrati ustvari nezaželjene toplotne izgube. Na mestu, kjer odvodna cev preide skozi zid in izolacijo nastane očiten toplotni most (nastanek plesni je skoraj neizogiben), poleg tega napa prečrpa veliko količino toplega zraka neposredno na prosto. Da zmanjšamo gibanje vonjav v ostale prostore se priporoča vgradnja nape z aktivnim ogljem. Takšna napa zraka ne prečrpa na prosto temveč nazaj v prostor, le da ga aktivno oglje prefiltrira in odstrani vonjave.
Več o prezračevanju si lahko preberete tudi na tej povezavi: http://www.pasivnagradnja.com/prezacevanje/
Prezračevanje skozi cevi me ne prepriča. Se lahko v njih nabira prah ali umazanija?
Za vodovod skoraj nikogar ne skrbi pa čeprav voda vedno vsebuje vodni kamen (poleg drugih sestavin npr. klor, nitrati, fluorid,…), ki se, še posebej v topli sanitarni vodi, nabira na ceveh. Zrak, ki vstopa v prezračevalni sistem je vedno filtriran. Tudi če v cevi zaide nekaj prahu, se ga lahko razmeroma enostavno očisti. Za čist zrak v stanovanju, boste neprimerno več naredili z očiščenimi talnimi in stenskimi površinami ter pohištvom, ki zavzemajo veliko večje površine v stiku z zrakom kot prezračevalne cevi. Če kogarkoli skrbijo cevi za prezračevanje, naj najprej pogleda za in pod omaro za prah, odmrle insekte ali celo plesen. Pogleda naj tudi med rebra radiatorja, ki ima površino vsaj takšno kot prezračevalna cev in ustvarja močan pretok zraka. Poleg tega ima radiator visoko temperaturo in tako “praži” nesnago na njem, ki oddaja značilen vonj.
Pravilen sistem prezračevanja ima dva popolnoma ločena cevovoda vstopnega in izstopnega zraka, ki si znotraj rekuperatorja preko nepredušne površine izmenjata toploto. Pred vstopom zraka v hišo se ta prefiltrira preko filtrov, ki minimalno odstranijo prah in mrčes (izbor filtrov je sicer poljuben vse do odstranjevanja vonja). V rekuperatorju se zrak ogreje in nato potuje po antistatičnih ceveh do končne točke v stropu, kjer vstopi v prostor. V tem celotnem enostavnem procesu ni prave možnosti, da v cev zaide kakršenkoli tujek.
Več o prezračevanju si lahko preberete tudi na tej povezavi: http://www.pasivnagradnja.com/prezacevanje/
Kakšen je toplotni fazni zamik pri zidu iz najdebelejšega zidaka TermoLOGiK?
V zvezi s pojmom faznega zamika prehoda toplote skozi zunanjo konstrukcijo hiše je v Sloveniji nastalo že kar nekaj zavajajočih predstav, zato nekaj pojasnil: Fazni zamik je enak času, ki preteče od ure najvišje temperature zunanje površine do ure najvišje temperature notranje površine zidu ali strehe. Toplota namreč potrebuje ta čas, da prepotuje celotno debelino konstrukcije. V poletnem času, ko je fazni zamik pomemben, si želimo, da ta toplota pripotuje v notranjost ponoči, ko lahko s prezračevanjem skozi okna hladimo prostore. Količina te toplote je pri isti toplotni prehodnosti (U) seveda enaka, ne glede na fazni zamik. Zato ima veliko večji pomen vgraditi čim več toplotne izolacije – kar pomeni: tudi, če pride toplota v hišo nekoliko prej, je to praktično nepomembno, ker je te toplote zanemarljivo malo.
Veljavni pravilniki faznega zamika ne obravnavajo, splošne priporočene vrednosti pa so od minimalno 8h do 16h. Glede na to, da zunanje temperature nihajo v obdobju 24h, je idealna vrednost 12h, to je čas v noči, ko so zunanje temperature najnižje. “Nevarnost” predolgih faznih zamikov (še posebej tistih nad 20h) je segrevanje zidne konstrukcije. Še preden se namreč takšna stenska ali strešna sestava segreta od prejšnjega dne ohladi, se začne ob ponovnem vročinskem višku naslednji dan že ponovno segrevati. Kar pomeni, da je ob daljših vročinskih obdobjih vsak dan bolj topla.
Ali res potrebujem sistem prezračevanja v pasivni oz. v nizkoenergijski hiši?
Hišo nekako morate prezračevati. Če je to sistem z rekuperacijo je to za vas zelo udobno in ekonomično. Poleg tega je to nujen pogoj, da hiša ustreza standardu pasivne hiše in da pridobite nepovratna sredstva s strani Ekosklada.
Tudi povsem navadne hiše so danes narejene tako zrakotesno, da se same ne morejo prezračevati. To je marsikdo spoznal, ko je na svojo staro hišo zgolj dodal fasado in zamenjal okna. Zrak v takšni hiši je kmalu postal zadušljiv in vlažen, pojavi se lahko tudi plesen.
Passivhaus inštitut v Nemčiji, ki je postavil standard pasivne hiše, je v zahtevah zapisal tudi pogoj za prezračevanje z rekuperacijo z najmanj 75% izkoristkom. Razlog je povsem praktičen: ideja pasivne hiše je na račun povečane debeline toplotne izolacije privarčevati pri cenejšem ogrevalnem sistemu – ogreva se toplozračno brez radiatorjev ali talnega gretja in peči. Še drug pomemben razlog pa je ta, da so toplotne izgube pri naravnem prezračevanju tako visoke, da objekt brez sistema z rekuperacijo ne more doseči pasivnega (<15 kWh/m2a) ali celo nizkoenergijskega standarda (<25 kWh/m2a). Nizkoenergijska hiša brez prezračevanja z rekuperacijo je tako le malo boljša običajna hiša. Tudi Ekosklad v svojih pogojih zahteva prezračevanje z rekuperacijo. Več o prezračevanju si lahko preberete tudi na tej povezavi: http://www.pasivnagradnja.com/prezacevanje/
Koliko je sistem gradnje TermoLOGiK difuzno odprt v primerjavi z leseno montažno gradnjo?
V strokovnih krogih je znano, da skozi zidove običajne stanovanjske hiše preide 1 – 3% celotne vlage, ostalih 97 – 99% pa je potrebno odvesti z rednim prezračevanjem. To tudi pove, da difuzijski upor prehoda vlage zidne konstrukcije nima praktičnega vpliva na bivalne pogoje v hiši, če je konstrukcija pravilno narejena. Pomembno pa vpliva na “zdravje” stenske konstrukcije same.
Običajni zidni sistemi montažnih hiš, ki imajo na zunanji strani stiroporno izolacijo so dosti manj difuzno odprti kot zidni sistem TermoLOGiK. Prepustnost prehoda vlage pri prvih se giblje nekje Sd=170 m ali več, med tem ko je pri zidu TermoLOGiK (deb. 40cm) Sd=39 m. Sestava zidu panelnih sistemov s stiroporjem na zunanji strani namreč zahteva vgradnjo parne zapore na notranji strani – tak sistem pa je DIFUZNO ZAPRT. Bolj prestižni in dražji sistemi (npr. s celulozno izolacijo, lesnimi vlakni,…) dosti bolje prepuščajo vlago, prepustnost je nekje Sd=5-7m. Naravni materiali pa so žal zelo občutljivi na zastajanje vlage v konstrukciji, tako da dobra prepustnost vlage ni nujno dobra lastnost. Sistemu TermoLOGiK vlaga ne povzroči nobene poškodbe. Preberite si tudi o zrakotesnosti!